Razstava Orinoco
Vse, kar izvira iz deževnega gozda, se mora tja tudi vrniti
V torek, 22. 11. 2011, smo si v etnografskem muzeju v Ljubljani ogledali razstavo Orinoco – Indijanci amazonskega deževnega gozda.
Katere cilje smo si zastavili?
– Spoznati etnografski muzej.
– Srečati kulturo drugih narodov, predvsem staroselskega sveta.
– Spoznati predmete materialne in duhovne kulture dvanajstih ljudstev, ki živijo v porečju Orinoka.
– Ugotoviti, od kod izvirajo ti ljudje.
– Analizirati način sobivanja narave in človeka.
– Spoznati slikovni in zvočni ambient deževnega gozda.
– Spoznati naravo, vsakdanje življenje, sistem verovanj in obredov teh ljudi.
Razstava zajema zelo širok razpon predmetov: maske, okraske iz perja, šamanske pripomočke, posvečene palice.
Prikazuje okrasje: zapestnice, ogrlice, uhane.
Predstavlja tudi bogat izbor pip, piščali, ropotulj, glasbil, čolnov, vesel, loncev, tkanine …
Košare so pletene umetelno in so res nekaj posebnega.
Vzpostavljen je odnos med prebivalci in naravo: vse, kar izvira iz deževnega gozda, se mora tja tudi vrniti.
Zlata Kastelic, prof.
– Veseli so rojstev deklic, ker te opravijo večino del (Vid, 8. C).
– Odrasli in otroci nosijo »pirsinge«, kar je za našo kulturo nekoliko nenavadno (Anita, 8. C).
– Nagačena glava (prava) premaganega bojevnika – srhljivo (Žan, 8. D).
– Prekuhana človeška glava (Mojca, Karmen, 8. D).
– To ljudstvo si je poslikalo telo in obraz. Drugi so lahko prepoznali sporočila (Dino, Matic, 8. A).
– Otroci so bili sprejeti med starejše okoli dvanajstega leta (Nika, 7.a).
– Po razstavi v muzeju smo si ogledali tudi film, ki je bil zelo smešen (Henrik, 8. A).
– Uf, želimo si še takih »pohodov« (Jaka, Robi, 8. A).
