Razstava Orinoco

Vse, kar izvira iz deževnega gozda, se mora tja tudi vrniti

V torek, 22. 11. 2011, smo si v etnografskem muzeju v Ljubljani ogledali razstavo Orinoco – Indijanci amazonskega deževnega gozda.

Katere cilje smo si zastavili?

–        Spoznati etnografski muzej.

–         Srečati kulturo drugih narodov, predvsem staroselskega sveta.

–        Spoznati predmete materialne in duhovne kulture dvanajstih ljudstev, ki živijo v porečju Orinoka.

–        Ugotoviti, od kod izvirajo ti ljudje.

–        Analizirati način sobivanja narave in človeka.

–        Spoznati slikovni in zvočni ambient deževnega gozda.

–        Spoznati naravo, vsakdanje življenje, sistem verovanj in obredov teh ljudi.

Razstava zajema zelo širok razpon predmetov: maske, okraske iz perja, šamanske pripomočke, posvečene palice.

Prikazuje okrasje: zapestnice, ogrlice, uhane.

Predstavlja tudi bogat izbor pip, piščali, ropotulj, glasbil, čolnov, vesel, loncev, tkanine …

Košare so pletene umetelno in so res nekaj posebnega.

Vzpostavljen je odnos med prebivalci in naravo: vse, kar izvira iz deževnega gozda, se mora tja tudi vrniti.

Zlata Kastelic, prof.

 –        Veseli so rojstev deklic, ker te opravijo večino del (Vid, 8. C).

–        Odrasli in otroci nosijo »pirsinge«, kar je za našo kulturo nekoliko nenavadno (Anita, 8. C).

–        Nagačena glava (prava) premaganega bojevnika  –  srhljivo (Žan, 8. D).

–        Prekuhana človeška glava (Mojca, Karmen, 8. D).

–        To ljudstvo si je poslikalo telo in obraz. Drugi so lahko prepoznali sporočila (Dino, Matic, 8. A).

–        Otroci so bili sprejeti med starejše okoli dvanajstega leta (Nika, 7.a).

–        Po razstavi v muzeju smo si ogledali tudi film, ki je bil zelo smešen (Henrik, 8. A).

–        Uf, želimo si še takih »pohodov« (Jaka, Robi, 8. A).