Valentinovo

Valentinovo

»Valentin, ključ od korenin.«

Valentinovo, praznik zaljubljencev, se je v Sloveniji uveljavil konec osemdesetih let 20. stoletja.  V taki preobleki je Valentin prišel k nam iz anglosaških dežel.

Še pred tem pa so »k nam uvozili nemškega Valentina, ki je bil zgodnji znanilec pomladi.« Prinesel je »ključe od korenin«. Poimenovali so ga tudi prvi spomladin – delo na vrtovih in v vinogradih se je tako pričelo!

Etnolog Damjan Ovsec  pravi tako: »V slovenski tradiciji je valentinovo vselej povezano z ljubeznijo do ptic in med njimi. Tu ni šlo za ljubezenske zadeve med moškimi in ženskami, ampak ptičjo ženitev.«

»V severovzhodni Sloveniji so gospodinje po drevju in grmih otrokom nastavljale Valentinove potičke – to ponekod v Prekmurju delajo še danes. Doma otrokom poročajo, kako je bilo na ptičji svatbi; še nekaj hrane ostane. Po njo morajo iti otroci – bosi. Ko pridejo domov, pojejo različne pesmi.«

V Beli krajini so si na dan, ko goduje Valentin, vzeli prost dan.

 

Misli o valentinovem v skupini pri slovenščini v 8. a, c :

Ljubezen je dolgoletna, a nikoli ni prevzetna. (Vilma)

Za ljubezen sta potrebna dva, ki ljub

ita se brez meja. (Vilma)

Ljubezen je lepa, a včasih slepa. (Jan)

Nisem še zaljubljen,; zato je še čas. (David)

Moja ljubezen je žoga oz. tisti, ki jo meče na  gol. (Kaja)

Brez ljubezni za  živeti ni. (Gal).

Ali se v šoli lahko poljubljamo? (skupina 8. a, c)

Črtomir in Bogomila sta se neizmerno ljubila. (skupina 8. a, c)

Ljubezen se rodi in nikoli ne ugasne. (Nastja)

Zakaj bi varal, če imaš z eno osebo lahko vse. (Hana)

Kaj pa misli o ljubezni 9. d?

Ljubezen je zame bolezen. (Urban)

Kdaj pa kdaj sem bil pa res že m

očno zaljubljen. (Vid)

Če se zaljubiš, si »fertik«. (Blerton)

Zaljubljen sem v Niko. Uganite, kdo sem.

Zaljubil sem se v njene modre oči. (Nik)

Ljubezen so roke, ki čakajo na objem. (Nataša)

Naši fantje še niso zreli za ljubezen – so bolj za v vrtec. (xy)

Všeč sta mi njegovi dve prečki v črnih laseh. (xy)

V  nobenega nisem še  … (Sara)