Ogled rudnika Sitarjevec
V sredo, 11. novembra, smo se z učenci OŠPP NIS kot pravi rudarji spustili v dolge rove rudnika Sitarjevec. Tam smo izvedeli veliko o njegovi zgodovini in o različnih dragocenih rudah. Rudarjenje v Litiji naj bi namreč segalo kar 4000 let nazaj, na vrhu Sitarjevca pa so našli tudi ostanke naselbine iz mlajše železne dobe. Pod zemljo so rudo začeli kopati Rimljani, rudnik pa je deloval tudi v srednjem veku. Rudarji so kopali predvsem svinčevo in živosrebrovo rudo, pozneje tudi rudo s cinkom, bakrom in železom, v zadnjem obdobju pa barit. Iz svinčeve rude so pridobili tudi nekaj srebra, iz katerega so leta 1886 na Dunaju skovali spominske srebrnike, imenovane litijski tolarji. Rudnik je dokončno prenehal delovati leta 1965, ker je bilo v rudi premalo kovine.


Učenci od prvega do petega razreda so si ogledali Izvozni rov, ki ponuja vpogled v raznolikost geološke naravne dediščine, v svet netopirjev, pajkov in gliv ter v bogastvo rudarskega izročila. Starejši učenci so raziskovanje nadaljevali v Glavnem rovu, 15 metrov pod zemljo. Po živobarvnem limonitnem blatu so se mimo barvno še bolj zanimivih rudnin na stenah sprehodili do znamenitega, največjega odkritega limonitnega kapnika v rudniku. Ob poti so občudovali dediščino industrijske arhitekture, na koncu pa so bili nagrajeni s prečudovitim pogledom na limonitne špagete, izjemno tanke kapniške strukture.
Medtem smo se z mlajšimi učenci povzpeli na 448 metrov visok hrib Sitarjevec, ki se dviga jugozahodno nad Litijo. V začetku 20. stoletja je bil z njega lep razgled po okolici in na Kamniško-Savinjske Alpe, nas pa bi ob jasnem vremenu na vrhu pričakal razgled na mesto. Pohod smo si popestrili z iskanjem znakov jeseni v gozdu. Opazovali smo pisane liste, nabirali storže in prisluhnili šelestenju listja pod nogami.


Preživeli smo lep in poučen dan, poln novih spoznanj in doživetij. Ker smo bili od vsega raziskovanja kmalu lačni, nas je razveselil avtobus, ki nas je že čakal ob vznožju hriba in nas odpeljal nazaj v šolo.
Zapisala: Loti Šimec