ŠOLA V NARAVI 4. RAZRED – CŠOD JURČEK, 2. SKUPINA

Šole v naravi smo se vsi veselili, saj to pomeni, da je pred nami teden drugačnih doživetij, novih spoznanj in, kar je najtežje, bivanja brez staršev.
V domu Jurček smo se namestili v sobe. Učenci so bili v sobah Medved, Ris, Žaba, Košuta, Ježek, in mnogo drugih pri nas živečih gozdnih živali. Razdelili smo se v 2 skupini, da je bila izvedba programa lažja – eno skupino smo poimenovali Volkovi, drugo pa Medvedi. Vsi so spoznali vse, le ob različnih delih dneva ali drugih dnevih.
Vsak dan je prinesel nekaj novega.
Prvi dan smo spoznali mesto Kočevje, odpravili pa smo se na sprehod do Kočevskega jezera. Zvedeli smo, da mu domačini pravijo tudi Rudniško jezero, saj je to jezero umetno in je nastalo kot posledica izčrpavanja rudnih bogastev. Priznati je treba, da so prebivalci Kočevja napravili okolico jezera izredno privlačno za turiste, saj je poleg lesenih pohodnih površin in pomola možno tudi prepustiti otroke k poučnim igralom. Vso pot okoli jezera pa so nas spremljale tudi table, ki osveščajo in izobražujejo glede živalskih prebivalcev v okolici jezera. Zvečer smo imeli spoznavni večer, kjer se je morala predstaviti vsaka soba. Vsi učenci so bili zelo ustvarjalni, domiselni in duhoviti. Zagotovo je bil ta večer podlaga za spletanje novih prijateljstev.
Drugi dan smo se podali v bližnji kočevski gozd, kjer je gozdna učna pot. Učenci na zanimiv način spoznavajo drevesa, si jih lahko ogledajo in jih občutijo s tipanjem, pogledajo pod njimi plodove, ki so odpadli. Preverjali so, kdo je oglodal storž ali plod glede na to, kako je bil oglodan. Veverica drugače obgloda storž kot miška. Našli smo tudi šiško na hrastovem listu. Učiteljica z doma nas je podučila, da je to ustvarila osa šiškarica, ki se nahaja notri in zleti iz kokona, ko se razvije, kokon pa oleseni. Nekateri učenci pa so medtem, ko je prva skupina spoznavala gozdno učno pot, spoznavala kraško jamo. Tam so spoznali, kako se je živalim v jamah prilagodil vid glede na temo. Ogledali so si kapnike, netopirje, druge male živali in se poskušali prepoznati s tipom v trdni temi.
Popoldne so vsi učenci spekli svoj kruhek v obliki kužka. Poslušali so tudi zgodbo, ki jo je napisala avtorica Andreja Likar, ki je pred otroki zamesila kruh, poudarila, da je vsaka sestavina v kruhu zelo pomembna in ga dodobra pregnetla, saj to da kruhu posebno mehkobo.
Učenci so se lahko preizkusili tudi v lokostrelstvu in poskušali zadeti sredino kroga.
Zvečer smo se odpravili na nočni pohod na bližnji travnik, kjer smo si ogledali nočno nebo. Poiskali smo Veliki voz in se naučili z njegovo pomočjo poiskati zvezdo Severnico. Našli smo jo tudi s pomočjo iskanja Malega voza in ozvezdja Kasiopeje.
Tretji dan se je začel z vožnjo s kanuji po reki Rinži. Dvajset učencev naenkrat je lahko odšlo v 2 kanuja. Zvedeli smo tudi razliko med kajaki in kanuji. Učenci so preveslali krajšo pot mimo čudovite kočevske cerkve, ki se zrcali v reki Rinži. Prebivalci Kočevja živijo v zelo lepem mestu, ki se ga s kanuja vidi drugače kot po poteh in cestah. Otroci so si izdelali drevo iz naravnih materialov. Najbolj primerne vejice so drenove, saj so najbolj ravne in dovolj trdne. Odšli smo tudi do bližnjega igrišča, ki je eden od mnogih v Kočevju. Zagotovo bi si lahko šel marsikateri župan ogledat kočevska igrala, saj so narejena iz lesa in vrvi, predvsem pa otroke spodbujajo k plezanju, visenju z rokami, preizkusiti se morajo v ravnotežju.
Popoldne so se otroci učili o prelivanju vode, o lastnostih vode pri naravoslovnih eksperimentih. Ostali otroci pa so se preizkusili v veščinah, ki so potrebne za obvladovanje kolesa na kolesarskem poligonu. Zvečer so preverili splošno znanje iz tem telo, Slovenija in šport v kvizu Male sive celice. Učenci so ugotovili, da je izredno pomembno, da skupina sodeluje in se posluša, saj se vsakršno drugačno ravnanje lahko kaznuje z manjšim številom točk.
Četrti dan so skupine spoznale še manjkajočo torkovo dopoldansko dejavnost, saj so se zamenjale in tako usvojile tako gozdno učno pot kot kraško jamo. Tudi popoldne sta se skupini zamenjali in spoznali naravoslovne eksperimente in kolesarski poligon.
Večer je minil v plesnem vzdušju, kjer pa so vsa prijateljstva, ki so nastala med 5-dnevnim bivanjem v šoli v naravi ali pa so se poglobila, dobila priložnost za veselje in srečo.
Zadnji dan pa so se učenci pomerili v znanju in teku Lov na lisico — zmagali so lahko le tisti, ki so bili in dovolj hitri in dovolj natančni v odgovorih. Vprašanja so se nanašala na poznavanje vsega, kar so učenci doživeli in spoznali v teh dneh o Kočevju.
Učenci so bili vse dni dovolj siti, saj so spretne kuharice kuhale jedi, ki so jih otroci do te mere pojedli, da praktično ni bilo ostankov. Mnogokrat bi si želeli še tretjo porcijo, pa je seveda zmanjkalo jedi. Ves čas so imeli na voljo sadje, čaj, vodo in kruh. Naučili so se poskrbeti za čisto mizo, za pripravljanje pribora pred obroki. Vsaka skupina je morala namreč pripraviti mize za glavne obroke. Osebje doma pa je vsak dan preverilo urejenost sob in jih primerno ovrednotilo.
Zahvalili bi se tudi učiteljem doma – Robertu, Ireni, Juretu in Darji, ki so vse učence opremili z več znanja in spretnostmi, ki jih v rednem šolskem programu redko lahko usvojijo in doživijo. Zahvalili bi se kuharicam, ki so kuhale tako, da je vsa hrana pristala v želodčkih in ne v odpadkih, in nenazadnje tudi perici, gospodinji, hišniku in vodji doma, ki so poskrbeli za vzdušje in udobje v domu.

Pozdravljamo vas zadovoljne učiteljice Tina Štupar, Katja Šuštaršič, Maja Razpotnik in učitelj Tilen Polanc.

Zapisala Maja Razpotnik