PA SMO GA DOČAKALI – 1. JESENSKI KROS!
Na sončno septembrsko sredo, 23. septembra 2026, je bilo na naši šoli še posebej živahno. Čakal nas je prav poseben športni dan – 1. jesenski kros in predstavitev športnih društev.
Že v jutranjih urah smo se učenci in učenke zbrali v telovadnici OŠ Stična, kjer so nam športna društva iz naše občine predstavila različne športe. Ogledali smo si zanimive prikaze njihovega dela, spoznali različne športne dejavnosti in se ob tem marsikaj novega naučili. Nekateri smo morda že dobili tudi kakšno novo idejo, kateri šport bi radi nekoč preizkusili.
Potem pa je napočil trenutek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali – jesenski kros!
Najmlajši, učenci in učenke prve triade, smo se zbrali na urejenem stadionu v Športnem parku. Sonce nas je prijetno grelo, mi pa smo se najprej dobro ogreli in si ogledali progo. Pogled na tekaško progo je v trebuščkih marsikomu pričaral metuljčke. Kdaj bo start? Kdo bo tekel prvi? Kako daleč je do cilja?
Najprej so se na progo podali učenci in učenke 3. razredov, za njimi drugošolci, nato pa je prišel na vrsto še naš veliki trenutek – tek prvošolcev!
Za nas je bil to prav poseben dogodek. Kot prave male gobice smo vsrkavali vse, kar se je dogajalo okoli nas. Opazovali smo starejše učence, jih spodbujali in navijali zanje, hkrati pa se zavedali, da bomo kmalu tudi sami stali na startni črti.
In potem: »Na mesta … hop … START!«
Stekli smo, kolikor so nas nesle noge. Nekateri hitro, drugi nekoliko bolj previdno, a vsi z velikim pogumom in vztrajnostjo. Ko smo pritekli v cilj, smo bili ponosni nase – saj smo premagali svojo prvo veliko tekaško preizkušnjo!
Ob tem smo spoznali, da pri športu ni pomembno, kdo je prvi. Pomembno je, da vztrajamo, se trudimo, spodbujamo drug drugega in se veselimo svojega uspeha. In tega nam prav gotovo ni manjkalo!
Po napornem teku smo se zbrali na tribuni Športnega parka. Sledilo je nekaj posebnega – skupaj smo ustvarili velik mehiški val, ki se je kot pravi val veselja razširil po tribunah. Za konec so učiteljice najboljšim tekačem in tekačicam podelile priznanja, mi pa smo jih nagradili z velikim aplavzom.
Dan je minil v znamenju gibanja, veselja, poguma, vztrajnosti in prijateljskega navijanja. V šolo smose vrnili utrujeni, a nasmejani in predvsem ponosni, da smo bili del našega prvega jesenskega krosa.
In že vemo: naslednje leto se spet vidimo!
Hvala vsem učiteljicam in vsem, ki ste poskrbeli, da smo doživeli tako čudovit športni dan!
In že vemo: naslednje leto se spet vidimo!
Učiteljice