Planinski pohod učencev OŠ Stična na Trdinov vrh

Tretjo oktobrsko soboto se je 48 učenk in učencev planinskega krožka OŠ Stična z mentoricama Tanjo Črnivec in Darjo Bregar, dvema učiteljicama ter izkušeno ekipo planinskih vodnikov PD Polž odpravilo na 2. planinski pohod na Trdinov vrh, ki predstavlja najvišjo točko dolenjskega pogorja Gorjancev.

Kljub hladnemu jutru se je v soboto, 15. 10. 2022, na avtobusni postaji pred šolo zbralo 20 učencev MŠ, ki so se željni pohoda v naravo brez težav poslovili od svojih staršev. Vkrcali so se na avtobus, v katerem se je že veselilo 28 mladih pohodnikov s PŠ Višnja Gora.

Ura vožnje do izhodiščne točke pri Gospodični je hitro minila. Na avtobusu nam je mentorica Tanja Črnivec slikovito predstavila legendo o pomlajevanju, povezano s studenčnico, ki izvira pod kočo.

Zanima legenda tudi vas?

Izvir Gospodična spada med največje znamenitosti Gorjancev. Njegova voda naj bi imela pomlajevalno in zdravilno moč. Janez Trdina, po katerem so leta 1923 poimenovali Trdinov vrh, v svojih bajkah in povestih opisuje, kako si je na posteljo priklenjena grajska gospa z Mehovega zaželela, da bi se mogla sprehoditi po Gorjancih. Željo ji je pomagal uresničiti berač, ki ji je v zahvalo za gostoljubje podaril gorjanski koren. Ko ga je zaužila, je skočila zdrava na noge in se odpravila na Gorjance. Tam je prispela po vrsti do treh studencev. Pri prvih dveh je bila voda strupena, tretji izvir pa jo je pomladil, da se je vsa razposajena vrnila k svojemu možu.

Torej, ni čudno, da je zaradi znane legende Trdinov vrh priljubljena izletniška točka.

Pohodu so se pridružili tudi učenci PŠ Zagradec in PŠ Krka ter njihove mentorice. Koča pri Gospodični nam je nudila zatočišče, kjer smo se najprej okrepčali z malico iz nahrbtnika, nato pa pot začeli po cesti, ki je bila dobrih sto metrov oddaljena od kažipota. Lepo markirana pot je bila večinoma speljana skozi gozd in je dvakrat prečila gozdno cesto. Zadnji del poti nam je zaradi strmega predela povzročal nekaj preglavic. A ko smo na višini 1178 m med pisanimi krošnjami zagledali betonski rdeče-bel telekomunikacijski stolp, je naš korak vidno postajal lažji.

Na vrhu (1178 m) se je razprostiral lep razgled, ki je kljub oblačnemu vremenu in nekaj kapljam dežja segal vse do Julijskih ter Kamniško-Savinjskih Alp.

Učenci so tekali od cerkve sv. Jere do cerkve sv. Iliriie, saj jih je informacija o tem, da po vrhu poteka meddržavna meja med Slovenijo in Hrvaško, naravnost navdušila. Zdelo se jim je imenitno, da lahko stopajo po hrvaškem ozemlju. Medtem ko so se razigrani posladkali še s sladkimi dobrotami, smo učiteljice ožigosale njihove planinske knjižice. Čakal nas je le še prijeten spust v dolino po drugi poti, po kateri nas je vodil izkušeni vodič Aleš. Listje, odeto v prelepe jesenske barve, je kakor puh šelestelo pod našimi nogami in se vrtinčilo okrog naših glav. Prispeli smo nazaj do koče pri Gospodični, si skupaj ogledali znameniti izvir, natočili vodo z zdravilnimi učinki in si pomlajeni privoščili sladoled ali topel čaj. Za spomin smo naredili skupno fotografijo, potem pa prijetno utrujeni sedli na avtobus in se odpravili proti domu.

Hvala vodnikom PD Polž za organizacijo, vodenje in doživetje, ki bo vsem zagotovo ostalo v lepem spominu.

  Aleksandra Šparl