POLNO ZIMSKI RADOSTI
Veseli napredujemo na nova smučišča. Če smo prva dneva smučali po položnejši in krajši progi, se vozili s krogci, zadnja dva dneva napredujemo na sedežnico in daljšo progo. Noge se do vrha vsaj malo odpočijejo.
Odkrili smo tudi skrivno komunikacijo med učenci in učenkami OŠ Stična. Ker smo vsi zamaskirani z očali, čeladami in podkapo (torej se našega obraza ne vidi), se na progi prepoznavamo z glasnim ija ija ija oooo. Če dobimo odgovor, je to zagotovo od naših sošolcev in sošolk.
Vsi obroki so odlični, še bolj pa smo ješči proti koncu tedna, saj so dobrote, ki smo jih prinesli s seboj, že pošle. No, ja, pa tudi utrujeni smo bolj.
Danes popoldne nas čaka tekmovanje v različnih smučarskih disciplinah. Komaj čakamo na rezultat, saj smo že precej ogreti in zagnani, da zmagamo.
Zvečer nas spet čaka družaben večer. Komaj čakamo, da vidimo, kaj so učitelji načrtovali za nas danes.
Tekmovali smo tudi v pospravljanju sob. Čeprav je bil izkupiček točk prvega dne bolj klavrn, pa je toliko boljši današnji dan.
Učitelji in starši pogosto pravite, da se ne znamo igrati in visimo samo za računalnikom, so družabni večeri zelo zabavni, brez stokanja, slabe volje in prepirov. Skoraj vedno igramo ferplay, razen pri kartah, kjer je najlažje goljufati. ? Kljub temu da s seboj nimamo mobilnih naprav, nam novice iz zunanjega sveta včasih prinese televizija, a tega res ni preveč ?.
Da pa dobimo še kaj pohvale: učitelji pravijo, da smo pridni, lepo ubogamo in se v večini držimo pravil, ki so nam postavljeni. Soba 203 jim redno kuha jutranjo kavico, da se jim dan dobro začne. Tako res ni nihče tečen, ne učitelji ne učenci, saj se za mizo veliko nasmejimo.
Vseeno pa komaj čakamo, da pridemo domov. To bo v petek, 17. 12. 2021, okoli 15.30 (če seveda ne bo zapletov na cesti).
Čeprav je poročilo napisano s stališča učenca, vas pozdravljamo tudi učitelji in učiteljici OŠ Stična
Polno zimskih radosti doživljajo učenci in učenke 6. razredov matične šole ter 6. aVG, ki se je po preživeti karanteni skupaj z matično šolo veselo odpravil na zimsko šolo v naravi. Smo na Kopah, na višini 1542 m nad morjem, kar pomeni, da nam snega ne primanjkuje, razgled pa je tako čudovit, da ti zapre sapo.
Po ponedeljkovem prihodu so se učenci razporedili v sobe, pojedli slastno kosilo, se razpakirali ter odšli na smučišče, da bi se preizkusili v svojem znanju smučanja. V tem trenutku se je močno pokazalo, kako učenci pogrešajo starše, saj je bilo kar težko zapeti pancarje in nesti svojo opremo do smučišča. Najpogostejša izjave: »Pancarji tiščijo!« »Meni je čudno, da me tišči samo en pancar!« »Ah, joj, to je pa težko nest!« »Te smuči so nerodne za nosit!« A ni jim preostalo drugega, kot da se spopadejo z nerodnimi smučmi, tesnimi čevlji in premalo močnimi rokami, ki bi nosile vso to breme ?
Učitelji so budno pazili njihov nivo znanja ter jih razvrstili v skupine po težavnosti. Nekateri so danes (torek, 14. 12. 2021) že odšli na zahtevno smučarsko progo, spet drugi prvič osvajajo veščine zimskega športa. Drugi dan je bilo stokanja veliko manj, zato pa toliko več veselja in navdušenja nad novim osvojenim manevrom.
Najpogostejše vprašanje, ko smo prišli s smučišča:
»Kdaj bo večerja?«
A ko so bili želodčki nahranjeni, so tudi oči hitro zlezle skupaj in pridno so pospali že ob 22. uri. Učitelji jih zaenkrat pohvalimo, saj lepo ubogajo, zato so tudi naši dnevi mirnejši.
Lep pozdrav s Kop,
učitelji in učiteljice OŠ Stična