Vloga žensk v preteklosti

Marija Ilc -Vendelina

Tudi v letošnjem šolskem letu smo mladi zgodovinarji OŠ Stična pod mentorstvom naše učiteljice Zlate Kastelic, raziskovali. Naslov naloge Vloga žensk v preteklosti je kar klical k ustvarjalnosti, k nekomu posebnemu. Priznamo, tudi v našem okolju bi našli žensko, ki bi si zaslužila raziskovanje. Odločili smo se za tisto, ki je »doma« v skoraj sleherni slovenski hiši, bolje rečeno v kuhinji. Po njenih receptih je bila skuhana že marsikatera jed.

Nalogo smo ravno včeraj, 17. 3. 2011, poslali v »oceno«. Seveda jo bo potrebno prej predstaviti na Srečanju mladih zgodovinarjev raziskovalcev. Kdaj pozneje  napišemo še kakšno zanimivost iz naloge!

»Zagotovo se boste vprašali, od kod misel na Vendelino, mojstrico kuhanja, karizmatično žensko, ki ni obvladovala samo jedi, ampak tudi ljudsko dušo. Med ljudmi je celo veljalo:

»Ko ti bo hudo, se obrni na sestro Vendelino.«

Najbrž si res zasluži vso našo pozornost. Ne bomo prepisovali iz knjig, mogoče bomo kdaj citirali, posegli bomo po ustnih virih.

Marija Ilc, v slovenskem prostoru poznana kot sestra Vendelina, učiteljica kuhanja, se je že zelo zgodaj odločila za zaobljubo  redu Šolskih sester sv. Frančiška. Ne samo to, posredovala je »najžlahtnejšo tradicijo slovenske, zlasti meščanske kuhinje prihajajočim mladim rodovom.« (Ilich  2008, 212)

Začeli smo s pripovedjo njene prijateljice, Mare Drobnič. Do nje nas je pripeljala Olga Kastelic, sestra naše mentorice, učiteljica slovenščine, angleščine in nemščine. Z Maro Drobnič sta dolga leta  poučevali na šoli v Dolenjskih Toplicah; ni ju družila samo poklicna povezanost, postali sta tudi prijateljici.

Tako nas je pot najprej vodila v Rumanjo vas pri Dolenjskih Toplicah, kjer živi Mara Drobnič, družinska prijateljica Ilčevih. Nadaljevali smo z obiskom sestre Ksenije v Repnjah in brata, patra Alojza Ilca v samostanu v Stični.

Pravi vir, lahko bi rekli celo izvir vedenja o sestri Vendelini je njen nečak,  Marjan Grahut, sin Angele Ilc, Vendelinine sestre, ki je živela v Šmarjeti. Spominja se je kot značajne ženske, sposobne in ni čudno, da jo je oče določil za naslednico domačije v Dolenjih Lazih pri Ribnici. A jo je pot zanesla drugam.

Nečak Marjan v svoji pripovedi tesno povezuje Vendelino in Alojza, saj je del njunega življenja potekal v Šmarjeških Toplicah pri družini Angele Grahut, Marjanove matere in Vendelinine ter Alojzove sestre. Prav vsako leto sta oba, tudi sestra Ksenija, preživela dopust pri njih doma; tako je lahko nečak natančno opazoval njun način življenja, razmišljanja …

Raziskovalci smo nadaljevali z obiskom samostana na Brezjah, kjer je Vendelina s svojim delom pustila poseben pečat. Poiskala je tudi naslednico pisnega izročila receptov Slovenske kuharice  Felicite Kalinšek; to je sestra Bernarda Gostečnik, ki poučuje v Št. Petru v Rožu na 5-letni strokovni šoli in je uredila  tudi posamezna poglavja Vendelininih kuharskih receptov.

Sestra Nikolina, tudi Vendelinina sodelavka,  pa na Brezjah razvija svoje videnje kuharske umetnosti.«

»Nepopisno živahna, inteligentna, vesela, prodorna, delovna, gospodinjska učiteljica v Krekovi gospodinjski šoli …« (spomini Vlaste Baš, marec 2011)

Pripravili: mladi zgodovinarji  raziskovalci OŠ Stična, zgodovinski krožek,
mentorica Zlata Kastelic, prof.