RAZVOJ KREATIVNOSTI OTROK V PODALJŠANEM BIVANJU PO KARANTENI

Šola je po karanteni zaradi COVID-19 spet polna živahnih otrok, ki so s svojo otroško igrivostjo in nagajivostjo ponovno zapolnili prazne učilnice in igrišča. Kar je prav. Kaj bi bila šola brez otrok? Kaj sploh je šola brez otrok? Delo na daljavo preko internetnih aplikacij in elektronskih sporočil je bistvo »šole« popolnoma zameglilo. Res je šola vzgojno-izobraževalna ustanova, pa vendar so otroci tisti, ki definicijo »šole« potrjujejo. Otroci so socialna bitja, ki vsak dan potrebujejo socialni stik s sovrstniki. In zato smo bili tako učitelji kot učenci veseli, ko smo po karanteni spet prestopili šolski prag in s svojo navzočnostjo in hrupom napolnili šolske prostore. In tako smo spet tu z malo grenkim priokusom, saj naj bi vzdrževali 1,5 metra razdalje, otroci se ne smejo igrati z igračami, ne smejo uporabljati športnih rekvizitov, učitelji nosimo maske …

No, pa ni vse tako črno. V podaljšanem bivanju preživijo učenci veliko časa ob gozdu zunanjega igrišča. In ker jim učitelji ne smemo dati žoge, da bi igrali elementarne igre ali druge športne igre z žogami, si otroci razvijajo kreativnost z vejami. Ja, prav ste prebrali. Z vejami, ki so odpadle z dreves. Iz teh vej otroci sestavljajo različne skulpture ali gradijo »hišice«. In to je otroška igra. Otroci se igrajo sami od sebe, spontano in ne potrebujejo direktne zunanje motivacije in vmešavanja odraslih, če le imajo zagotovljen prostor, čas, material in vrstnike. Spontana igra spodbuja razvoj kreativnosti.

V stanju kreativnosti je človek vzet iz telesa. V tem stanju človek doseže nekaj, kar je izven njegovega običajnega dosega, nato pa pomeša s svojimi izkušnjami in iz tega se rodi nova umetnost
M. Foster

Suzana Močnik