CŠOD Rak, 8.a in 8.c
Četrtek, 26.3.2015
Med fanti so umetniki. Jaša bo vrhunski frizer. Ne rabi glavnika, kar s sesalcem zbere dekletu lase v čop z elastiko. Rok in Beni sta namesto nespretne učiteljice prevzela vlogo fotografa. Nekatere fotografije imajo umetniško vrednost, od Benijeve prihodnosti se poslavlja traktor. Umetnosti je naklonjena tudi skupina fantov, ki vsak večer prosijo za večerno pravljico.
Dopoldan smo plezali po stenah nad prepadom in šli v Tkalce jamo. Previdneže je bodril Lovrenc z zgodbami o premagovanju strahu pred pajki, tesnimi prostori ipd. Kaže, da fant na skrivaj bere o Ruskih vojaških metodah.
V 24ur bo danes poročilo o grozljivih krikih, ki odmevajo po Rakovem Škocjanu. Prišli so od nas. Po kosilu so veslali s kajakom in se učili o gozdu. Med poukom smo se vživeli v življenje slepih in si zavezali oči. Kako lahkomiselno! Na terenu smo na pot stopili grozljivi renčeči gozdni mrcini. Bilo je mnogo vreščanja in paničnega skakanja, poškodb pa ni bilo, ker plišast volk nima ostrih zob. Fantje so složni, da so Polonini kriki vredni stanja v dežju.
Potem pa se je večer zasukal v nepričakovano smer, zaradi katere bomo na tem mestu dokončno zaključili poročanje. Za vse zveste bralce se bo razpletlo na avtobusni postaju pred šolo predvidoma okrog 14.30.
Sreda, 25.3.2015
Uršule včeraj ni bilo, smo pa slišali zlovešč ropot od zunaj. Lovrencu je bilo kristalno jasno: »Tud BMW kdaj zariba motor, sej sem vam reku, da ga ma. Metla se ji ne bi pokvarla.«
Motiv hude ženske z metlo se nadaljuje v današnji dan. Začelo se je že pred jutranjo košarko, ko so Veverice pometale tako zavzeto, da so zbudili psihologinjo v sobi pod njimi, ki je pomislila, da najbrž mojstri tako zgodaj menjavajo parket. Nadalje: dopoldan smo lezli v teman rov, globoko pod zemljo. Prišli smo do prepada s krasnim razgledom na Unško koliševko. Medtem je šolska psihologinja napovedano ocenila sobe. Karlovica so včeraj dobili odbitek zaradi nepometenih tal in zato so tudi oni pred zajtrkom vihteli metle. Ponosno so se pustili slikati zraven opravljenega dela. V urejeno sobo so povabili tudi Ščuke in Veverice na partijo pokra. Ker je psihologinja kvantanje prepovedala, so na vrata nastavili metlo, da jih bi opozorila, če bo odprla vrata. Metla je svoje sicer naredila, vendar so bili tako zatopljeni, da jih je psihologinja vseeno dobila.
Popoldan so streljali z lokom in se učili preživetja v naravi. Ker je strelišče pod streho, kjer je temno, iz oblakov gre pa dež, so fotografije lokostrelstva večinoma temne kot dopoldanski rov in neuporabne. Ampak poglejte ponosne preživele, ki so medtem v dežju zakurili ogenj…hmm….grmada…čarovnica…metla….psihologinja….!!!
Na večerjo je prišla čarovnica Uršula z vajenko! Lovrenc se je metle sprva bal. Ko jo je Beni zajahal pa se je le pozanimal, če je doma narejena in jo preveril za motor (ga nima).
Prebliski:
ŠČUKE: Lep praznik našim mamam!
KARLOVICA: Glava me boli od razmišljana o vtisih. Brez veze, ker pada dež in ni košarke. Všeč mi je bila jutranja toaleta, počutil sem se zelo prijetno. Jest nimam kej. Košarko bi igral.
JELKE: Radi imamo jame. Jame, jame, jame. V jamah je temno.
SMREKE: Ni nam bilo všeč, ker je bilo mrzlo, lokostrelstvo pa nam je bilo všeč.
MIŠKE: Všeč nam je bilo lokostrelstvo in zavezovanje vozlov. Tudi za pohod se je splačalo potruditi.
ŽELEVE: Na materinski dan nismo pozabili. V sobi je zabavno. V prostem času se veliko družimo. Zabavno je bilo streljati z lokom.
VEVERICE in ŽABE pa danes nimajo časa za vtise, pojejo neki punci vse najboljše….
Torek, 24.3.2015
Po večerji smo šli na sprehod. Svetile so zvezde in luna, v tihem nočnem gozdu so nekateri fantje poslušali »Nikino malo šolo kulture za fante«. Če bi bili v šoli tako pozorni, bi jim lahko zobarji kar med poukom, brez anestezije, naredili plombe. Tako so npr. vzeli, da so fletne punce kot eksponat v muzeju. Se jih ne dotikamo, ampak jih je primerno pohvaliti z besedami. En fant je pojamral, da je poskusil, pa da se ni obneslo. Nika je potrpežljivo razložila, da *****ni ustrezna besedna zveza za tak namen in je navedla nekaj boljših primerov. Fantje so od tečaja veliko odnesli. Na splošno je danes zaznati bistveno manj ****** besednega zaklada.
Nekateri fantje so bili po romantičnem sprehodu v hudi zadregi. Mame so jim podtaknile v prtljago posteljnino, nje uporaba je bila pa zagatna. Fantje kot vzorni gospodinjci skrbijo za svojo Nutello, Zdenko in Mavrove klobase…, pometajo in vzorno dežurajo, v sobah diši po deodorantih (in klobasah), pri montaži rjuh in prevlek so pa hvaležno sprejeli pomoč in navodila učiteljic.
Zaspali smo zgodaj, zbudili pa smo se tudi zgodaj. Domski učitelji so šokirani. Načeloma so vajeni iz postelj metat zaspance, naši so pa zagreto igrali košarko že od 5.45.
Potem sta skupini zamenjali včerajšnji program. Druga skupina je šla na kolo, prva pa v Zelške jame iskat netopirje, gledat prepade in plezati skozi(!) skale. Po kosilu smo šli še nakrmit medeveda (tukaj se je A-jevcem stožilo po razredničarki, pa so objeli nagačenega soimenjaka) in lovit žvad po potoku.
Pripravljajo točke za večerni program. Čarovnica Uršula pride danes v Slivnico pa bo mimolete preverila še Raka. Peč smo za vsak slučaj zakurili že zjutraj. Lovrenc je največji skeptik, učiteljici Klopčič v ponos. Vsem že ves dan na primerih dokazuje, da zaradi gravitacije ne more leteti na metli in da ima gotovo motor. Tesni kolegi ga okroglo gledajo, fant govori prepričljivo, ampak domski učitelji imajo pa avtoriteto…bomo poročali.
Žal so slike slabe, fotoaparat je betežen, večina pa se (še) brani slikanja. So se pa potrudili in vam zapisali nekaj (obnov – cenzura L) njihovih »twitov«. Uživajte v branju:
VEVERICAM je še kar dobro, najbolj jim je všeč košarka.
MIŠKAM je bila vožnja s kolesi zelo všeč ampak zdaj dve Miški zelo boli rit od trdih sedežev. Všeč jim je hrana, pohod v jamo, pohod do jezera. Že pvi dan si je ena zaležala vrat, ker so »pouštri« zelo tanki, ampak jogi ocenjuje da je boljši kot doma.
KARLOVICA: Košarka!! x 5 Poročali so, da njihov sosed »skoz prdi«. Perko na vsake pet minut smrči. Luka dela anketo o tem katere učiteljice so nam najbolj všeč. Pogrešamo meso.
ŽABE: Vrata se ne zapirajo, postelje škripajo in zato ne moremo zaspati. Na nočnem sprehodu je bilo strašno. V jami so videle veliko grdih pajkov. Dolgočasijo se brez telefonov. Opažamo kakšno škodo je pustil žled po gozdovih.
JELKE poročajo da »Sosed hrkuša« in jih moti, da »rečejo, da bo meso pol ga pa ni« (meso v obari ne šteje, op. zapisnikarja).
SMREKAM je bilo najbolj všeč, ko so v torek odšli na kolesa. Najslabše jim je je bilo, ker so se ustavili na vsahik sto metrov (ker so čakali učiteljico, op.zapisnikarja).
ŠČUKAM je všeč košarka, ostale obrobne pripombe pa letijo na število zvezdic v domu, kopalnici in melodijam postelj.
ŽELVAM pa so sobe všeč ker je v njih dovolj prostora. Imamo se lepo, res uživamo. Všeč so nam bile Zelške jame. Nizki vzglavniki se nam še niso priljubili.
Ponedeljek, 23.3.2015
Odklopili smo že takoj na avtobusu, kjer nista delala niti radio niti TV, ampak mi smo vkrcali tri naravne megafone. Alisa, Benjamin in Lovrenc šepetaje preglasijo vsako tehniko. Ko je bus zavil v gozd se je najprej zdelo, kot da gremo na Polževo. Na ovinkih so razgledi na prepade, ob pogledih na njih so oddajanje mestoma prekinili celo megafoni.
Na jasi sredi gozda stoji naš dom Rak. Z njega sta pred davnimi časi Janko in Metka grizljala čokolado. Uršule ni doma, pride jutri. Po sobah je gostoljubno, v vsaki ponujajo drugačno vrsto klobas. Domski učitelji so prijazni in več kot zadovoljni z našimi skupinami. Razen besedišča, ki je izjemno bogato z ***** naborom besed, smo vzorni ambasadorji OŠ Stična.
Po kosilu je šla ena skupina v Zelške jame, druga pa na 16 kilometrski kolesarski podvig. Kolesarjenje je otrokom šlo več kot dobro, ena učiteljica na koncu kolone pa je vzbujala sočutje celo med učenci. Na koncu pa je bil krasen razgled na (sicer skoraj kopno) Cerkniško jezero, Slivnico in okoliške hribe.
Mladina meče na koš, pripravljamo se na noočni sprehod. Prilagamo nekaj težko posnetih fotografij – je in se branit slikanja.
Anka, Blanka in Lucija