Drugi prazgodovinski dan na OŠ Stična:
»Po sledeh virskih knezov in železarjev«
V soboto, 14. 4. 2018, smo na šoli organizirali že drugi prazgodovinski dan, na katerem smo v obliki delavnic spoznavali Virsko mesto, v starejši železni dobi eno najpomembnejših postojank halštatske kulture v Srednji Evropi. Rdeča nit letošnjega srečanja je bilo železarstvo, obrt, ki je bila v obdobju od 800 do 200 let pred našim štetjem na Dolenjskem v polnem razmahu.
96 učencev in učenk z matične šole, s PŠ Zagradec in PŠ Višnja Gora ter 19 učiteljev mentorjev se je zjutraj zbralo na ploščadi pred športno dvorano, kjer sta nas v novo zgodbo popeljala kneginja Virna, lanskoletna junakinja prazgodovinskega dne, in knez Virej. Knežji par se je odločil omožiti hčerko Viro in ji poiskati najboljšega ženina. Ker so med snubci iz daljnih dežel tudi pretkani in pohlepni bojevniki, je knez Virej zaprosil šolarje, da Virskemu mestu pomagajo okrepiti moč.
Vse dejavnosti so se odvijale na Turistični kmetiji Grofija, na kraju, kjer je pred 2500 leti stalo Virsko mesto. Ob informativni tabli nam je arheolog, domačin Sašo Porenta, predstavil železnodobno naselbino in ostaline, ki jih danes še lahko vidimo.
Udeleženci so ustvarjali v desetih delavnicah, v katerih so – v vsaki na svoj način – spoznavali, kako je železo spremenilo življenje takratnih prebivalcev.
Lokostrelci in suličarji so v bližnjem gozdu izdelovali sulice in loke ter se urili v uporabi nekoč pomembnih pripomočkov pri lovu in v boju.
Konjeniki so po težkih preizkušnjah na terenu našli knezovega konja in ga opremili z razkošno konjsko opravo.
Velike pozornosti pa je bila deležna livarska delavnica, na kateri sta navdušena livarja, Timotej Kruška in Jernej Cortese, postavila pravo prazgodovinsko peč in prikazala starodavni postopek taljenja železove rude. Naši livarji so pripravljali oglje in les, pražili in drobili železovo rudo ter skovali sekiro. Vsi udeleženci smo nestrpno čakali na trenutek, ko je iz peči pricurljalo železo. Trenutek, ki je očaral prav vse! Zato hvala Timoteju in Jerneju za nepozabno doživetje!
Kovači so za kneza in prihajajoče snubce izdelali, rezljali, barvali oklepe, čelade, ščite, kopico sulic in sekir. Krojači so se lotili šivanja in krašenja oblačil za knežjo družino, njihove podanike, prihajajoče snubce in spremljevalce. Prazgodovinske motive iz Virskega mesta so naslikali mojstri podob. Nad sobotnim dogajanjem so ves čas bdeli novičarji in lovci na prigode, ki so – prvi s pisano besedo, drugi pa s fotografijo in filmom – ujeli vzdušje na prizorišču ponovno oživljenega Virskega mesta.
V zaključnem delu sobotnega srečanja so mojstri besed uprizorili igrico Snubitev v Virskem mestu. Mlado Viro so za roko zaprosili in jo obdarili z bogatimi darovi Etruščan Laris, Antenor iz Venetske dežele, Skit Koloksaj in Drust iz Hallstatta, v znak spoštovanja pa jim je knez Virej poklonil sekire domače izdelave. Pred knežjo družino so se postrojili virski lokostrelci, suličarji in konjeniki pa kovači, krojači in lovci na prigode ter mojstri podob in besed. V igri in domišljiji stiških, zagraških in višnjanskih šolarjev je tisočletja zarjavelo virsko železo ponovno zasijalo, Virsko mesto pa postaja prizorišče naših srečanj tudi v bodoče.
Velik dogodek, ki ga je soustvarjalo 130 šolarjev in mentorjev, žal ni pritegnil pozornosti lokalnih skupnosti in medijev. Pridružili pa so se nam arheologi in domačini, ki znajo ceniti kulturno dediščino stiške pokrajine. Z očitnim navdušenjem nad programom so podprli naša prizadevanja v želji, da z novimi projekti nadaljujemo tudi v prihodnje.
