{"id":27377,"date":"2022-11-07T20:04:47","date_gmt":"2022-11-07T19:04:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.os-sticna.si\/?p=27377"},"modified":"2022-11-07T20:04:47","modified_gmt":"2022-11-07T19:04:47","slug":"14-tradicionalni-pohod-uciteljic-in-uciteljev-os-sticna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.os-sticna.si\/?p=27377","title":{"rendered":"14. TRADICIONALNI POHOD U\u010cITELJIC IN U\u010cITELJEV O\u0160 STI\u010cNA"},"content":{"rendered":"

V soboto, 22. oktobra, smo se strokovni delavci O\u0160 Sti\u010dne odpravili na \u017ee 14. tradicionalni pohod. Tokrat smo se zbrali na podru\u017eni\u010dni \u0161oli Vi\u0161nja Gora.  Odpravili smo se proti staremu mestnemu jedru. <\/strong><\/p>\n

Mesto Vi\u0161nja Gora je nastalo na majhnem podolgovatem hribu pod Starim gradom. Predhodnik Vi\u0161nje Gore je bil Stari trg, ki ga viri omenjajo \u017ee v 12. stoletju.<\/p>\n

Vi\u0161nja Gora je dobila mestne pravice v \u010dasu pogostih tur\u0161kih vpadov na Slovensko. Mestne pravice ji je podelil cesar Friderik III. 9. julija 1478. Mesto je imelo svoj pe\u010dat in grb.<\/p>\n

Pol\u017e, zgled vztrajnosti in modrosti, je \u017ee stoletja simbol mesta Vi\u0161nja Gora. Legenda o pol\u017eu je zapisana na spomeniku pred cerkvijo sv. Ane. Le-ta pripoveduje, da so vi\u0161njanski plemi\u010di na\u0161li ranjenega bene\u0161kega plemi\u010da in ga negovali na vi\u0161njanskem gradu. Hvale\u017ena plemi\u0161ka dru\u017eina je iz Benetk prinesla bogata darila, med njimi tudi zlatega pol\u017ea, posutega z dragimi kamni. Mestni o\u010detje so ob slovesnosti nazdravljali z vinom iz te pol\u017eeve lupine. Dragoceni pol\u017e pa je kmalu izginil. Naredili so novega in ga priklenili na verigo, toda tudi za tem se je izgubila sled. Ostala pa je legenda.<\/p>\n

Pot nas je nato popeljala proti razvalinam Starega gradu.<\/strong><\/p>\n

Stari grad je bil postavljen na mestu prazgodovinskega gradi\u0161\u010da. Prvi\u010d se omenja leta 1154 kot castelum Wichselberg. Zgrajen je bil verjetno \u017ee v 11. stoletju. Prvi lastniki gradu so se imenovali po Vi\u0161nji Gori \u2013 Vi\u0161njegorski.<\/p>\n

Grad je bil sredi\u0161\u010de vi\u0161njegorskega gospostva in sede\u017e de\u017eelnega sodi\u0161\u010da vsaj do konca 13. stoletja. Takrat so vi\u0161njegorski grofje izumrli. Grad je menjal ve\u010d lastnikov, v 15. stoletju je pre\u0161el v last Celjanov, po njihovem izumrtju 1456 so lastniki postali Habsbur\u017eani.<\/p>\n

V \u010dasu tur\u0161kih vpadov je na tem mestu stala signalna postaja. V 16. stoletju so grad prizadeli Turki, veliki potres leta 1511 in vseslovenski kme\u010dki upor leta 1515.<\/p>\n

V 18. stoletju je bil grad \u017ee v ru\u0161evinah, zato so Turja\u010dani leta 1778 sezidali novo gra\u0161\u010dino (Auspergov dvorec) ob vzno\u017eju hriba, zahodno od mesta. Danes je v gra\u0161\u010dini Vzgojni zavod.<\/p>\n

Po \u010dudoviti gozdni poti smo prispeli do Kri\u0161ke vasi. Ustavili smo se na razgledni to\u010dki, kjer so nas doma\u010dini prijetno presenetili s sladkimi dobrotami in napitki.<\/strong><\/p>\n

Kratek postanek smo izkoristili za ogled grosupeljske kotline. Nato pa smo pot nadaljevali na Pol\u017eevo.<\/strong><\/p>\n

Pol\u017eevo le\u017ei na Kri\u0161ko-Pol\u017eevski planoti ju\u017eno od Vi\u0161nje Gore. Je priljubljena izletni\u0161ka to\u010dka.<\/p>\n

Zaradi slikovite pokrajine so se v Vi\u0161nji Gori \u017ee pred drugo svetovno vojno prizadevali za razvoj turizma. Tako je bil leta 1934 zgrajen planinski dom Pol\u017eevo, ki je bil v zimskem \u010dasu smu\u010darski center, poleti pa priljubljena izletni\u0161ka to\u010dka.<\/p>\n

Leta 1934 je bil v gostilni Mihaela Omahna ml. pred \u017eelezni\u0161ko postajo ustanovljen smu\u010darski klub Pol\u017eevo. Na Pol\u017eevo so prihajali turisti iz vse Slovenije. Do Vi\u0161nje Gore so prihajali z vlakom, naprej pa pe\u0161. Julija 1942 so dom po\u017egali Italijani. Po vojni je bil zgrajen nov dom z imenom hotel Pol\u017eevo.<\/p>\n

Mimo Pol\u017eevega danes potekata Jur\u010di\u010deva pot in gozdna u\u010dna pot.<\/p>\n

S Pol\u017eevega smo se zadovoljni vrnili v \u0161olo. Zaradi polne energije vseh udele\u017eencev pohoda je tudi vreme zdr\u017ealo.<\/strong><\/p>\n

    <\/p>\n

TRASA 14. TRADICIONALEGA POHODA VI\u0160NJA GORA<\/strong><\/p>\n

Za\u010detek pohoda: izpred P\u0160 Vi\u0161nja Gora \u2013 Hi\u0161a kranjske \u010debele \u2013 Stari grad \u2013 Pristava pri Vi\u0161nji Gori \u2013 Kri\u0161ka vas \u2013 Nova vas \u2013 Sveti Duh \u2013 Zavrta\u010de \u2013 Polje pri Vi\u0161nji Gori \u2013 P\u0160 Vi\u0161nja Gora<\/p>\n

Dol\u017eina poti: 12,9 km, vi\u0161inska razlika 356 m<\/p>\n

Za prijetno in strokovno vodenje so poskrbeli u\u010ditelji \u0161porta Andreja Lapanja, Uro\u0161 \u0160parl in Simon Stopar, u\u010diteljica \u0160tefka Klemen\u010di\u010d je pripravila strokovno literaturo o zgodovini Vi\u0161nje Gore. Za prijetno dru\u017eenje je s sladkimi dobrotami poskrbel kolektiv Podru\u017eni\u010dne \u0161ole Vi\u0161nja Gora. Ob povratku smo pojedli odli\u010dno pripravljeno kosilo, ki so ga pripravili na\u0161i kuharji. S spominki v spomin na pohod, ki jih je izdelala sodelavka Vesna, smo se prijetno utrujeni poslovili. <\/strong><\/p>\n

Jasmina Sajko<\/strong><\/p>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V soboto, 22. oktobra, smo se strokovni delavci O\u0160 Sti\u010dne odpravili na \u017ee 14. tradicionalni pohod. Tokrat smo se zbrali na podru\u017eni\u010dni \u0161oli Vi\u0161nja Gora.  Odpravili smo se proti staremu mestnemu jedru. Mesto Vi\u0161nja Gora je nastalo na majhnem podolgovatem hribu pod Starim gradom. Predhodnik Vi\u0161nje Gore je bil Stari trg, ki ga viri omenjajo \u017ee v 12. stoletju. Vi\u0161nja […]<\/p>\n<\/div>","protected":false},"author":4,"featured_media":27378,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[91],"class_list":["post-27377","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-predmetna-stopnja","tag-slide"],"featured_image_src":"https:\/\/www.os-sticna.si\/wp-content\/uploads\/2022\/11\/pohod-2022.jpg","featured_image_src_square":"https:\/\/www.os-sticna.si\/wp-content\/uploads\/2022\/11\/pohod-2022.jpg","author_info":{"display_name":"Gregor","author_link":"https:\/\/www.os-sticna.si\/?author=4"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/27377","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=27377"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/27377\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":27379,"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/27377\/revisions\/27379"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/27378"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=27377"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=27377"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=27377"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}