Z mednarodno izmenjavo si učenci OŠ Stična širimo obzorja
Prejšnje leto smo se slovenski učenci odpravili v Nemčijo, da bi razširili pozanstva, izpilili znanje tujih jezikov ter stkali nova prijateljstva. In to se je tudi zgodilo. Navezali smo stike in le stežka čakali, da nam prijatelji iz Nemčije vrnejo obisk.
A kot pravijo: kdor čaka, dočaka. In dočakali smo tudi mi. Končno je prišel 1. dan izmenjave.
Vsi smo nestrpno oprezali za avtobusom. Nemci so prišli popoldne. Ko smo si pomahali, smo se odpravili v jedilnico. Sledil je kratek uvod, malo po nemško, malo po slovensko. Razdelili smo se v pare. K nekaterim so prišli isti učenci, drugi pa so videli nove obraze. Ko je bil uvodni del zaključen, smo se odpravili domov, nemški učenci so se nastanili in spoznavanje se je začelo.
Naslednji dan, torej v torek, smo se zbrali v Srednji šoli Josipa Jurčiča.
Čakale so nas zabavne likovne delavnice. Razdelili smo se v dve mešani skupini. Prva skupina se je preizkusila v ustvarjanju z glino. Delali so skulpture človeka v različnih pozicijah.
Druga skupina pa je pod vodstvom učiteljice likovne umetnosti Anke Švigelj Koželj slikala. Naša naloga je bila združiti zastavi in grba Občine Hirschaid ter Ivančna Gorica.
Po končanih izdelkih je seveda sledilo kosilo. Brez tega enostavno ne gre. Nato smo se odpravili k županu naše občine – Dušanu Strnadu, ki nas je toplo sprejel. V zameno smo mu podarili kipec, ki ga je izdelal učenec Maks, ter sliko, ki smo jo izdelali pri delavnicah.
Po obisku župana smo se odpeljali v Ljubljano. Kakšen obisk Slovenije pa bi bil, če ne bi obiskali našega čudovitega glavnega mesta. Ogledali smo si Kongresni trg, Cankarjev dom, Šuštarski dom univerzo in še nekatere druge stvari. Predstavitve smo pripravili slovenski učenci sami, potekale so v nemščini. Tako so vse dobro razumeli tudi Nemci, mi pa smo vadili rabo nemščine.
Na pozno kosilo smo šli v samopostrežno restavracijo pri Maxiju. Nato smo imeli nekaj prostega časa. Tako smo si še malo prosto ogledovali Ljubljano, odšli na sladoled ter v kakšno trgovino.
Napočil je čas za odhod. Zbrali smo se na Prešernovem trgu, se sprehodili do avtobusa in se odpeljali domov. Na avtobusu smo morali upoštevati novo pravilo – brez žvečilnih gumijev. V Nemčiji so namreč strogo prepovedani.
Nemški prijatelji so imeli le eno željo – ogledati si slovensko obalo. In željo smo jim tudi izpolnili, zato je bila sreda namenjena obisku obale.
Z avtobusom smo se odpeljali na Primorsko, v Sečoveljske soline. Na avtobusu so učenci predstavljali Slovenijo in njene zanimivosti. Ko smo prispeli, smo se presedli na vlakec, ki nas je popeljal po solinah. Ogledali smo si tudi muzej in spoznali način pridelovanja soli na Slovenskem.
Sledil je izlet do Pirana, do Tartinijevega trga, kjer smo imeli kosilo in ponovno na voljo nekaj prostega časa. Ogledali smo si tudi znano cerkev ter naredili par skupinskih fotografij.
Da smo se še malo razgibali, smo se peš odpravili do Portoroža. Po majhnem naporu smo si prislužili namakanje nog v morju. Prijetno smo se osvežili ter se nato prosto sprehodili naokoli, odšli na sladoled ter posneli kakšno fotografijo.
Tudi ta dan se je zaključil z nasmehi na naših obrazih.
3. dan se je šele zaključil in že se je pričel naslednji. Ta dan so se nemški učenci odpravili z nami k pouku, da bi spoznali naše šole ter šolski sitem. Tudi od učiteljev so prejeli prijetne pozdrave.
tekst: Ula Regali, 8.a
video: Julija Genorio, 8.b