ŠN Osilnica, 2. skupina

osilnica prikazna slika

ponedeljek, 26. 3. 2018

Javljanje številka ena:

prva zgodba osvojena:

postelje lepo postlane

in pripravljene pižame,

mami, za dobrote hvala,

da si mi jih v ruzak dala.

Smo hodili, dobro jedli,

zvečer pa s pravo družbo sedli

in talente pokazali,

od srca se nasmejali.

Dan je tekel kot namazan,

zdaj bo spanec zaukazan.

Ne skrbite, vse je prav –

iz Osilnice en lep pozdrav!

 

četrtek, 29. 3. 2018

Na programu je četrti dan,
kljub dežju ni preveč zaspan,
saj danes končno so na vrsti,
naši strašno spretni prsti.

Je lepa roža pisana
in kita slanega testa,
kar novega se naučiš,
lahko s prijatelji deliš.

Nocoj bomo še zaplesli,
klepetali, se smejali,
potem še zadnjič tu prespimo
domov se jutri napotimo.

Morda otožnost času vlada,
kot dež, ki ves dan tiho pada,
saj skupaj biti je lepo,
ja … kakšna solza padla bo.

torek, 27. 3. 2018

Osilnica – 2. dan

Spoštovane, spoštovani,

drugi dan je že za nami.

Javljamo, da vsi smo zdravi

in uživamo v naravi.

Lokostrelci in plezalci,

fantje danes smo plavalci,

smo s kolesi se vozili,

po vrvi se čez svet spustili,

s Petrom Klepcem se igrali,

legende starih dni spoznali.

Tu prav prijetno se razvija

zagraško – stiška energija.

Tako, za danes to je vse,

pozdrave iz Osilnice.

 

petek, 30. 4. 2018

Po dnevu rahlega nemira,
prišli smo končno do večera,
kar sledilo je potem,
prav potiho vam povem:
je nekdo ugasnil luč,
vsi so peli polnih pljuč,
ko luna šla je med oblake,
ritem vodil je korake,
iskrice so se kresale,
v spomine srečo zapisale.

Zdaj še zadnje poročilo,
vreme se je ohladilo,
spakirane so potovalke,
čeprav v stilu kriminalke.
V zapise zgodbe smo ujeli,
da bi še vi jih doživeli,
še malo, pa bomo doma,
nasvidenje Osilnica!

sreda, 28. 3. 2018

Poročilo dneva tri:
čas prehitro nam beži,
da lažje gremo čez ovinke,
so za zajtrk palačinke.
(Draga mami, brez skrbi,
najboljše je, kar skuhaš ti.)

Sicer nabirali smo cvetje,
v neznanem šli se preživetje,
v pomladansko sončni hosti,
spoznali starih dni modrosti.
(Dragi očka, prav imaš,
je največ vredno to, kar znaš.)

Pogum je res izjemna zmaga,
ekipni duh nam vsem pomaga,
da moč prijateljske vezi,
v izkušnjah novih se krepi.
(Pa še pohvala, za vse vas,
ker res skribite tu za nas.)

Žal kopnijo nam prihranki,
tu ob Kolpi in Čabranki,
sploh ni res, le dobra rima,
vsi smo v redu, vse je prima.
(Prav prijazno iz srca,
pozdravljamo vas vse doma.)

Pišejo in fotografirajo:Marjan, Anka, Mateja in Dragica