Ples in slovenščina sta povezala nemške in slovenske učence

Od 6. do 10. marca smo po šolah v Občini Ivančna Gorica na vsakoletni izmenjavi gostili učence iz  Hirschaida. Od našega obiska v Nemčiji je minilo že nekaj mesecev, vendar smo tam sklenili veliko prijateljstev, zato smo se njihovega obiska zelo veselili.
Kljub začetni sramežljivosti smo že v ponedeljek popoldne na naših domovih prebili led. V torek, prvi dan, ki smo ga preživeli skupaj, smo nemške prijatelje na delavnici v Srednji šoli Josipa Jurčiča naučili nekaj slovenskih besed, nato pa smo skupaj še zaplesali. Tudi mi smo se ob tem naučili veliko novega in se pošteno nasmejali.  Nato smo odšli na sprejem k županu Občine Ivančna Gorica, Dušanu Strnadu, ki nam je predstavil našo prelepo občino in izmenjavo tudi finančno podprl, da smo jo lahko tako uspešno izpeljali. Popoldne smo pot nadaljevali v Ljubljano, ki je naše prijatelje navdušila z razgledom na grad in z majhnimi trgovinicami. Najbolj so občudovali Prešernov trg. A tudi tam brez majhnih lumparij ni šlo.
V sredo smo že zjutraj krenili proti Primorski. Najprej smo se ustavili v ponosu slovenskega konjeništva, v Lipici, zatem pa smo odšli do slovenske Obale. Sprehodili smo se skozi Piran do Portoroža, kjer so najpogumnejši celo namočili noge. V prostem času smo uživali v toplih sončnih žarkih ter se nasmejali ob pogledu na naše nemške prijatelje v hladnem Jadranskem morju.
V četrtek smo se ponovno dobili v šoli, kjer smo izdelovali plakate, ki nas bodo spominjali na čudovite trenutke med izmenjavo. Prav tako se bomo spomnili pomoči prijaznih, odlično organiziranih učiteljev in profesorjev, ki so nas vodili skozi čudovite skupne dni.
V petek je bil čas za odhod. Nemški prijatelji so se vrnili domov, mi pa nazaj v šolske klopi. S težkim srcem smo se poslovili in upam, da bomo ostali prijatelji tudi v prihodnje. Prepričani smo, da se nam je vsem izmenjava vtisnila v spomin kot zabavno, prijateljsko in predvsem poučno sodelovanje z učenci iz Hirschaida. Čeprav živimo v različnih državah in smo si v marsičem različni, pa smo ugotovili, da imamo tudi zelo veliko skupnega.
Tajda Ilar, 8. c, Osnovna šola Stična in Manca Kramar, 2. letnik gimnazije, SŠ Josip Jurčič