Marko gre v Granado

September. Z drugimi starši sedim v razredu in poslušam Markovo razredničarko med roditeljskim sestankom, ko zabrni prihajajoče e-sporočilo. Skoraj mi zastane dih, ko preberem tekst: »Prosim, me lahko pokličete zaradi Marka? Lp, Igor Rajner« »Moj Bog, saj se je šola šele dobro začela. Le kaj je ušpičil?« mi gre po glavi. Po končanem sestanku sem učitelja poklicala. »Marko je v lanskem letu pridno sodeloval pri projektu Erasmus+ pa me zanima, če bi ga pustili z nami v Granado konec novembra?« je začel razlagati. To je bilo vse prej od tistega, kar sem pričakovala. Od tu naprej se je začela druga zgodba …
Seveda sem dovolila, da gre sin v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ v špansko mesto Granada. Še posebej, če si je izlet zaslužil. Marku nisem nič povedala. Čakala sem, da je to novico mesec dni kasneje sam izvedel v šoli. Širok nasmeh na njegovem obrazu je povedal vse. Presenečenje, veselje, pričakovanje. Bile pa so tudi priprave, tako v šoli kot doma. Morali so pripraviti program, ki so ga kasneje v Granadi predstavili udeležencem srečanja – učencem iz drugih držav (Ciper, Latvija, Norveška, Španija). Doma je kar nekaj ur presedel za mizo in skušal najti rešitev za izdelavo avtomobilčka na sončne celice. Nekaj mu je uspelo, nekaj se je uničilo, kar bi sicer še lahko delovalo. Sem bila raje modro tiho …
Pred odhodom na študijski obisk v Granado smo starši treh devetošolcev imeli sestanek z učiteljem Rajnerjem. Dobili smo vse potrebne informacije v zvezi z enotedenskim potovanjem konec novembra 2016. Zaupala sem, da bo vse v redu. In je tudi bilo. Marko je prišel domov navdušen nad Granado – nad spontanostjo otrok v partnerski osnovni šoli Virgen de la Cabeza, s katerimi so se družili v dopoldanskem času. Veliko so videli, si nabrali novih izkušenj, se bolje spoznali z učiteljema in ravnateljem, ki so jih spremljali. Spoznali so nove prijatelje iz drugih držav in okoliščine, v katerih so se morali sami znajti. Projektna naloga je uspela, prav tako so uspeli lepo predstaviti našo Slovenijo – tudi s pomočjo risb in ostalih likovnih izdelkov, ki so jih posebej za ta namen pripravili učenci iz Stične.
Vesela sem, da Marko sodeluje pri projektu Erasmus+. Hvala učiteljem, da ta projekt vodite na naši šoli. Otroci se na ta način lahko učijo medsebojnega sodelovanja in pri tem razvijajo vrednote, česar se ne da naučiti iz šolskih knjig. Verjamem, da mu bo to potovanje ostalo še dolgo v spominu.
Karmen Posavec