Razglednice so prerasle Evropo in povezale celine

Razglednice so prerasle Evropo in povezale celine – slovenska OŠ Stična prijateljuje s šolami iz Rusije (mesto Jaroslav), Litve (mestece Moletai), Ugande (mesto Kisubi) ter celo indonezijske prestolnice Džakarte. Prof. Mojca Hrvatin je v svetovno dopisovanje razglednic vključila vse svoje učence – 6. a, b, c, Z in 7. a, b, skupaj torej skoraj 150 učencev.   

Iskrica radovednosti je spodbudila učence, da so pisali vrstnikom v drugo državo. Spričo navdušenja nad odzivom vrstnikov in naraščajočega zavedanja o drugačni realnosti je dopisovanje postalo tudi mednarodni humanitarni projekt.

Ko si dopisuješ z vrstnikom iz Afrike, se zares zaveš, kako drugačen je lahko isti svet za vrstnike tam. Najbolj se nas je dotaknilo sledeče:

 Šolo v ugandskem mestecu Kisubi, kamor smo poslali razglednice, obiskuje okoli 900 otrok. Večina jih prihaja iz revnih družin, med njimi je veliko sirot. Starše so izgubili bodisi zaradi bolezni, ki so v tropski Afriki pogoste, npr. malarija, kolera, aids, bodisi so bili žrtve vojaških spopadov. Ti otroci obiskujejo šolo, ki je skromno opremljena. Nimajo dovolj stolov in klopi, med poukom sedijo na tleh. Nimajo zvezkov, barvic, flomastrov in učbenikov. Da lahko obiskujejo šolo, morajo plačati šolnino, kar pa je mnogim družinam v veliko breme. Nekateri ne zmorejo plačati šolnine – ti otroci ostanejo doma in imajo še manj možnosti, da se bodo kdajkoli izvili iz revščine. Ko dekleta dobijo menstruacijo, nimajo osnovnih higienskih pripomočkov.

V Afriki, tik ob ekvatorju, je drugače biti otrok. Učenci so drobce svojih privilegijev želeli odstopiti. Zato smo z učenci za vrstnike v Ugandi zbrali skoraj 10 kg težak paket šolskih potrebščin – za nas samoumevne stvari, za ugandske vrstnike pa zakladi, ki jih ne premore niti sosednja vas.

Takole je zapisal njihov učitelj:

»Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalim vam in vašim učencem za dobrosrčnost, ki ste nam jo izkazali. Hvala, ker ste postali naši prijatelji, in hvala za učne pripomočke, ki nam bodo prišli zelo prav. Odkrito vam povem, da vsi moji učenci in drugi učitelji zelo cenijo vse, kar ste darovali. VREDNOSTI PRIJATELJSTVA SE NE DA IZMERITI, LAHKO GA LE SPOŠTUJEMO.«

Učenci OŠ Stična so polni vtisov. O nekaterih smo poročali že v prejšnjih prispevkih, sveži pa govorijo o tem, da bi radi spoznavanje poglobili, nadaljevali, širili v druge države, radi bi vrstnike in države, od koder prihajajo, obiskali in podrobneje spoznali. Te občutke pa delijo tudi vrstniki, s katerimi si dopisujejo.  Zato tokrat, z dovoljenjem, objavljamo tudi fotografije tujih vrstnikov. Razglednice niso več zgolj vedoželjnost ali motivacija za pridobivanje znanja geografije ali jezika. Kakšne svetove nam bodo še odprle in kam nas bodo še peljale, še ne vemo, vas pa v naslednjem prispevku prav gotovo obvestimo.